Moja Ljubljanica

Ključna lastnost projekta je celovitost kar se odraža tudi v oblikovanju prostora razstavišča in same razstave.
Preplet vsebine, ki govori o naravni in kulturni dediščini porečja Ljubljanice se odraža v izboru nosilnega materiala glede na tematiko s stalno likovno konotacijo človekove prisotnosti v tem prostoru.
Razstava skuša tudi v največji meri ustvariti sožitje z zgodovino objekta v katerega je umeščena, pri čemer je seveda glavni poudarek na vsebini in predmetih, lupino pa lahko še vedno občutimo preko prve ravni zaznavanja.

Razstavišče je konceptualno razdeljeno na svet spodaj, gladino in svet zgoraj, Skozi te tri ravnine pa organizirana tudi predstavitev dediščine – v spodnji etaži (pod zemljo, pod gladino) razlaga naravnih danosti porečja in arheološki izsledki in najdbe, in v zgornji etaži (na bregu reke, v življenjskem okolju človeka) interpretacije teh izsledkov, ki nam dajejo vpogled v življenje človeka skozi vsa obdobja od prazgodovine do danes, nanizano v logičnem časovnem zaporedju. Obe ravni povezuje »gladina reke« – tla po katerih plujemo skozi razstavo – ta pa se izraža v uporabi naravnega materiala (les) in aplikaciji človekove bistvene različnosti od preostale narave – uma. Govorjena in pisana beseda kot vrhunski dosežek človekovega uma v času, tako kot tok reke skozi prostor, pomenita glavna dejavnika za razvoj in dosežke človeške civilizacije.
Logično vsled temu se razstava dotakne tudi posledic tega razvoja in povratnih vplivov človekove dejavnosti na naravo kjer v sklepnem delu poti skozi razstavo predstavljamo najintenzivnejše obdobje človekove prisotnosti na Vrhniškem vis-a-vis podobam pristno ohranjenih naravnih vrednot okolja reke in njenega občutljivega kraškega izvora, ki nas kot zaključna kontemplacija pospremijo iz razstavišča.

www.mojaljubljanica.si