Arhitektura gorenjskih vasi
Dobrave, Ovsiše, Zaloše

Sodobna arhitektura mora upoštevati vse znanstvene in strokovne dosežke današnjega časa, a temelji na tradiciji, na delu naših prednikov. Prav to je namen projekta Arhitektura gorenjskih vasi, ki ga skupaj s partnerji vodi Občina Radovljica, s poudarkom na treh vaseh – Dobravah, Ovsišah in Zalošah.

S spoštljivim ravnanjem z dediščino in usmerjanjem vasi v trajnostni razvoj v dobrobit sedanjih potreb nas, prebivalcev, smo analizirali tipologijo in prostorski razvoj omenjenih vasi in na tej osnovi pripravili predloge prihodnjih prostorskih ureditev javnih prostorov.

O razvoju vasi največ izvemo s starih zemljevidov, zaradi natančnosti je zelo uporaben Franciscejski kataster, ki so ga v letih 1826 in 1827 izdelali za Gorenjsko. Dostopnost fotografij s konca 19. stoletja nam omogoča tudi vizualni vpogled v arhitekturo vasi in posameznih stavb, z verodostojnostjo, ki je redke ročne risbe iz predhodnih obdobij ne premorejo.

Prostorske analize vasi so orodje, ki pomaga prepoznavati in razumeti razvoj in značilnosti posamezne vasi. Tako izkoristimo preverjeno znanje, ki so ga pri snovanju imeli predniki, ter se prilagajamo oz. nadgrajujemo prostor, ne pa da ga rušimo in gradimo na novo.

V nadaljevanju projekta smo predlagali (na osnovi izhodišč prebivalcev in analiz) možen prostorski razvoj vasi, predvsem ureditve osrednjih prostorov v vasi. Predlogi so bili predstavljeni domačinom na predstavitvenih delavnicah ter na razstavi na prostem.

Dolgoročno si želimo, da bi znali spoštovati in ohranjati arhitekturo naših prednikov, jo razvijati ter snovati čim boljši prostor, ki bo obdajal nas in naše zanamce. To prepoznava tudi Evropska unija, zato je projekt sofinanciral EKSRP – Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Občina Radovljica, ki z urejanjem vasi omogoča višjo kvaliteto življenja prebivalcem, večjo prepoznavnost dežele, njen razvoj, nove gospodarske in kulturne aktivnosti, tudi turizem.